Župnija sv. Antona Padovanskega na Viču obstaja že od leta 1908. Vse od njenega začetka pa delujemo v župniji bratje frančiškani, ki nas je sem povabil škof Anton Bonaventura Jeglič. Gotovo je, da to daje župniji poseben pečat. Naše življenje je zaznamovano s karizmo sv. Frančiška Asiškega. Pred Boga prihajamo po vzoru našega ustanovitelja. Med vami živimo kot družina in vam na ta način oznanjamo Boga. Želimo si, da Bog spregovori po nas, tudi po naših odnosih in molitvah. Poseben temelj naše povezanosti je molitev, v katero vključujemo tudi viške župljane, mesto Ljubljana, domovino in ves svet. V tem oziru dajete naši molitvi smisel, saj vidno krepi našo povezanost in prijateljstvo. Nenadomestljivi čas našega vsakdana pa je evharistija v kateri se Kristus daruje in nas vabi, da se mi učimo darovati samega sebe. Želimo si, da bi po nas med vami vzcvetel zgled sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega. Zavedamo se, da je to dolga pot, ki zahteva majhne korake. Korake molitve in spreobrnjenja. Bratje smo na voljo predvsem med uradnimi urami, pa tudi drugače, če se za to dogovorimo. Lahko smo na voljo za duhovni pogovor, spoved ali pa kakšno stisko, za katere se zavedamo, da jih je danes veliko. V samostanu bivamo: p. dr. Tadej Strehovec, gvardijan in predavatelj na Teološki fakulteti, p. Pepi Lebreht, vikar in župnik, p. Anton Jerman, kaplan, p. Zdravko Jakop, pomočnik v pastorali, p. Peter Lavrih, komisar za Sveto deželo     Dnevni red v samostanu: 7.00 maša 7.30  hvalnice in premišljevanje 8.00  maša po maši zajtrk in osebno delo ter dežurstva bratov 12.10  dnevna molitvena ura in ura bogoslužnega branja 12.30  kosilo, po kosilu priprave ter  popoldansko delo bratov, verouk, dežurstva 18.00 ali 19.00  večerna sveta maša, pol ure pred njo rožni venec 20.00  mladinske in druge skupine 22.00  počitek   Dnevni red se spremeni: - v sredo zaradi raznih sestankov in srečanj, - v petek je kosilo ob 12.00 (po kosilu obhajamo v domu za ostarele na Bokalcah), - v  nedeljo je urnik  prilagojen bogoslužjem v cerkvi.   Sv. Frančišek nas uči: V božji službi ne moreš imeti temačnega obraza ali hladnega pogleda.  Človek ima samo toliko znanja, kolikor ga uporablja.  Venomer oznanjaj evangelij in ko je potrebno, uporabi besede. Začni delati, kar je nujno; zatem delaj, kar je možno; in nenadoma delaš nemogoče.  Kadar razglašaš mir s svojimi ustnicami, bodi previden, da ga imaš še več v srcu.  Če človek izključuje katerokoli božje bitje iz zavetja sočutja in usmiljenja, bo počel enako tudi s soljudmi.     Ponižen je, kdor se skrije v svojo ničevost in se prepusti Bogu. Krotek je, kdor zna prenašati bližnjega in samega sebe. Če hočeš biti popoln, prodaj svojo voljo in jo daj ubogim v duhu,  pridi h Kristusu krotko in ponižno ter hodi za njim do Kalvarije in do groba.  Sv. Janez od Križa     https://www.zupnija-vic.si/index.php/content/display/115