POROKA
Trenutek, ko se fant in dekle, ki sta spoznala, da se ljubita, dokončno odločita začeti novo življenje v dvoje, je velik trenutek njunega življenja. Prav tako je to velika skrivnost ljubezni med možem in ženo, ki se odločita, da se predata drug drugemu in da svojo ljubezen živita vse življenje. Zakonska ljubezen med možem in ženo je tako velika skrivnost, da jo Sveto pismo primerja Božji ljubezni do izvoljenega naroda.
Bog Jahve zbere sebi in ljubi svoj narod Izrael, kakor mož izbere in ljubi svojo ženo. Nepreklicna ljubezen in zvestoba moža in žene je znamenje Kristusove ljubezni in zvestobe do božjega ljudstva.
Krščanska poroka je zakrament, t. j. vidno znamenje nevidne božje prisotnosti in ljubezni. S tem veličina in lepota človeške ljubezni dobi nov smisel. Krščanska poroka je trajno znamenje zaveze ljubezni, ki jo je Bog nepreklicno sklenil s človeštvom v Jezusu Kristusu. Krščanski zakon je znak ljubezni, po kateri se Bog daruje zakoncema in jih povezuje s seboj. Poroka je zakrament, ker na skrivnosten način izraža vero in upanje moža in žene, da njuna ljubezen lahko postane mnogo večja, ker ima temelj v božji ljubezni. Krščanski zakon je neločljiv, ker je zakrament, t. j. ker je vidno znamenje nepreklicne božje ljubezni in zvestobe in ker temelji na tej ljubezni in zvestobi. Vsaka ljubezen je ustvarjalna. To posebno velja za moža in ženo, ki sta poklicana, da sodelujeta pri stvarjenju novega človeka z odgovornim starševstvom in s tako vzgojo, da bodo lahko otroci odraščali v svobodne in odgovorne ljudi. Poleg tega so zakonci poklicani, da se ne zapirajo v svoj krog, ampak da v zakonski in družinski ljubezni postajajo vedno bolj sposobni za odprtost do drugih, dejavni v skupnosti, v kateri živijo, z delom v svojem poklicu in pomagajo tistim, ki so potrebni pomoči. Lahko rečemo, da so zakonci delitelji zakramenta sv. zakona, ker se ta zakrament sklepa s privolitvijo, ki jo izražajo drug drugemu pred pričama in pred predstavnikom Cerkve. Ravno tako lahko rečemo, da zakrament sv. zakona podeljuje Cerkev, ker je globok pomen tega zakramenta Božji dar, ki ga Bog zakoncem zastonj poklanja preko Cerkve €“ zakrament Božje prisotnosti in darovanja. Po zakramentu zakona Bog na poseben način obdarja zakonce s svojo ljubeznijo in močjo (daruje jim milost), da ne opešajo in da stalno napredujejo v zvestobi in ljubezni. Sklenitev zakonske zveze je dogodek, ki zadeva vso krščansko skupnost. Zato je zaželeno, da pri poroki sodeluje širša skupnost vernikov. Zakrament sv. zakona in Evharistija sta tesno povezana. Eden in drugi na skrivnosten način predstavlja nepreklicno darovanje do smrti in vstajenja, da bi se ustvarila edinost ljudi z Bogom in med seboj. Zato je najlepše, da se obred opravi med sv. mašo.
OBRED POROKE:
Duhovnik pričaka zaročenca in svate in jih pozdravi v imenu vse skupnosti. Branje božje besede Privolitev: Duhovnik najprej vpraša zaročenca, če sta se svobodno odločila sprejeti dosmrtno zvestobo in če sta pripravljena sprejeti otroke in jih krščansko vzgajati. Potem si zaročenca podata desni roki in izpovesta privolitev: Jaz, N. N., sprejmem tebe, N. N., za svojo ženo (za svojega moža) in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, bolezni in zdravju in da te bom ljubil vse dni svojega življenja. Sledi blagoslov in izročitev prstanov. Zaročenca izročita prstan drug drugemu in govorita: N: Sprejmi ta prstan v znamenje moje ljubezni in zvestobe. Sledi molitev in blagoslov novoporočencev. Obred zaključimo z molitvijo Oče naš (če je izven maše) in blagoslovom.
