KRST
Krst je temeljni cerkveni zakrament, vrata v Kristusovo skupnost. Jezus je rekel: Kdor bo krščen in bo veroval, bo zveličan. Nikodemu je razlagal, da se mora človek preroditi, roditi od zgoraj, z vodo in sv. Duhom. Krst nakazuje, da se nadaljujejo odrešenjska božja dela iz preteklosti, kakor so: Noetova rešitev in njegove družine iz potopa, rešitev Izraelcev iz Egipta in prehoda čez Rdeče morje, prihod Izraelcev v obljubljeno deželo čez reko Jordan... Z istimi znamenji vode, Bog skozi vso zgodovino označuje, da rešuje svoje izvoljene od vsake odvisnosti in propada in jim daruje svoje življenje od zgoraj, podobno Jezusovemu življenju, katerega je obudil od mrtvih z močjo svojega Duha. Krst je vidno znamenje, da postanemo podobni Jezusu Kristusu, božjemu izvoljencu, podobni Kristusu v njegovi smrti, pokopu in vstajenju. Zato so kristjani od začetka obhajali krst pri velikonočni vigiliji, ko Cerkev slavi Kristusovo vstajenje, t. j. Njegov prehod s tega sveta k Očetu po smrti in vstajenju. Krščencev prehod skozi smrt, pokop in vstajenje s Kristusom lepo simbolizira potapljanje krščenca v vodo, ki se udejanja samo v velikih krstilnicah. Pri krstnem obredu krščenec najprej izrazi svojo željo, da bo krščen in namen, ki ga vodi k temu. Pri krstu otrok to željo in namen v imenu krščenca izrazijo starši in botri.
Krstitelj: Kaj želite od božje Cerkve za N. N.? Starši: Sveti krst. Potem krščenec posluša božjo besedo. Po njej ga Bog vabi k veri in spreobrnjenju. Z močjo božje besede Bog v notranjosti spreobrača njegovo srce. Odrasli kandidati se na krst pripravljajo daljše obdobje, da bi v tem času dozorela njihova vera in spreobrnjenje. Ta čas se imenuje KATEHUMENAT. Spreobrnjenje in vero krščenci izrazijo v odpovedi hudemu duhu. Nato sledi izpoved vere, v kateri se dokončno odločijo za Boga in Jezusa Kristusa.
Krstitelj: Ali se odpoveš grehu, da boš živel v svobodi božjih otrok? Krščenec: Se odpovem. Krstitelj: Veruješ v Boga Očeta vsemogočnega Stvarnika nebes in zemlje? Krščenec: Verujem. Krstitelj: Veruješ v Jezusa Kristusa, njegovega edinega Sina, našega Gospoda, ki je bil rojen iz Device Marije, umrl in bil v grob položen, vstal od mrtvih in je sedaj v božji slavi? Krščenec: Verujem. Krstitelj: Veruješ v svetega Duha...? Krščenec: Verujem.
Za vsakega krščenca je potrebna vera. Majhni otroci še ne morejo imeti osebne vere, zato so krščeni v veri staršev, botrov in celotnega občestva. Da bi starši mogli veljavno izpovedati vero za krst svojega otroka, se jim pogosto svetuje, da ob branju in razmišljanju božje besede obnovijo svojo vero pod vodstvom duhovnika.
Bistveno dejanje krsta pa je trojno oblivanje ali potapljanje v vodo ob besedah: JAZ TE KRSTIM V IMENU OČETA IN SINA IN SVETEGA DUHA. Delitelj sv. krsta je duhovnik ali diakon. V smrtni nevarnosti pa lahko krsti vsakdo, ki ve, kaj je krst in ima namen krstiti krščenca. Katoliška Cerkev ne pozna in ne dopušča prekrščevanja. Človek, ki veruje in želi biti krščen, a ne more, je krščen s KRSTOM ŽELJA. Če pa nekrščeni z mučeništvom izpriča svojo vero, je krščen s KRSTOM KRVI.
Obredi po oblivanju z vodo: Maziljenje s sveto Krizmo pomeni, da krščenec postane maziljenec s Kristusom, deležnim trojne Kristusove službe. Duhovniške, preroške in kraljevske službe. Belo oblačilo je znamenje krstnega dostojanstva (s krstom postanemo božji otroci), znamenje krstne nedolžnosti in brezgrešnosti - tudi znamenje, da bo od sedaj dalje živel po vzoru Jezusa Kristusa.
KRSTNA SVEČA, ki gori pri krstu, je znamenje prisotnosti vstalega Kristusa. On je Luč in kažipot za novo življenje krščenca in vir vsega, kar se nam daje po sv. krstu. Zato se krstna sveča prižge pri velikonočni sveči.
KRSTNI BOTRI so zagotovilo za vero krščenca pred krščanskim občestvom in predstavniki krščanskega občestva, sodelavci in pomočniki staršem pri krščanski vzgoji krščenca, posebno z vzornim krščanskim življenjem. Vsako leto se na velikonočno vigilijo spominjamo svojega krsta. Zato v tej noči obnavljamo krstne obljube: odrečemo se grehu in izpovemo vero. Krstne obljube obnavljamo tudi v važnih trenutkih krščanskega življenja: pri birmi, pri prvem svetem obhajilu, ko prejemamo sveto popotnico... Krstna odločitev za Kristusa je nepreklicna in trajno usmerja naše življenje.
Na kratko bi lahko izrazili, kaj se pri zakramentu krsta zgodi na skrivnosten način: z močjo svetega Duha prejmemo novo življenje; postanemo podobni Jezusu Kristusu, postanemo božji otroci, rodimo se za novo življenje z Bogom. S krstom so nam odpuščeni vsi naši grehi. Na poseben način prejmemo temeljne kreposti: vero, upanje in ljubezen. Postanemo polnopravni člani Božjega ljudstva - Cerkve.
Tisti, ki niso spoznali Kristusa, a iskreno iščejo resnico in žive po svoji vesti, so nezapisani člani božjega ljudstva. Za njih bi tudi lahko rekli, da so krščeni s krstom želja, ker iščejo resnico in žive po vesti, želijo delati to, kar od nji želi Bog.
